26. januarja smo v AIA – Mladinskem centru Mengeš ponovno gostili našo stalno predavateljico mag. Matejo Kržin, ki nam je tokrat predstavila Bachove cvetne esence.
Nova služba, selitev, spreminjanje družinske dinamike, vsakodnevni vrvež – naša čustva se spreminjajo, ko jadramo po vzponih in padcih življenja. Bachove cvetne esence pa so tiste, ki nam pri tem pomagajo k čustvenemu ravnovesju.
Dr. Edward Bach je te cvetne esence lansiral v 30. letih prejšnjega stoletja. Bil je britanski zdravnik in homeopat, ki je pri svojem raziskovalnem delu spoznal, da je bolezen rezultat porušene harmonije med dušo in telesom, bolezenski simptomi pa so le zunanji izraz negativnega čustvenega stanja. Vsako od Bachovih 38 cvetličnih zdravil obravnava enega od sedmih psiholoških vzrokov bolezni: strah, negotovost, nezadostno zanimanje za sedanje okoliščine, osamljenost, preobčutljivost za vplive in ideje, malodušje ali obup in pretirano skrb za dobrobit drugih. Razumevanje strahu preko Bachovega terapevtskega sistema zajema 4 različna stanja strahu – strah pred vsakdanjimi stvarmi (bolezen, revščina, nezgoda …), strah pred izgubo razuma zaradi velike potlačene jeze, strah pred neznanim, nedefinirana bojazen kot nekakšna tesnoba in pretirana skrb za druge (otroke, starše, partnerje). Bachov cvetni sistem je s terapevtskega stališča sicer težko umestiti – po subtilnosti delovanja je soroden klasični homeopatiji, stične točke pa ima tudi z antropozofijo in spagirijo, poleg tega je tudi znanstveno utemeljen. Edward Bach je svojo bogato zapuščino utemeljil tako na cvetnih esencah, ki pomagajo na telesni ravni, kot tudi na globokem filozofskem stališču. Njegova najbolj priljubljena citata povesta veliko:
»Bolezen ni niti strahota niti kazen, ampak le korektiv; sredstvo, ki ga uporablja naša duša, da nas opozori na naše napake, da nas ubrani pred še večjimi zmotami in nam prepreči, da bi si prizadeli še večjo škodo.«
»Glavni razlog za neuspeh moderne medicinske znanosti je to, da se ukvarja s posledicami in ne z vzroki.«
Besedilo: Mateja Kržin v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš
Foto: Brane Tomšič