V sredo, 13. 4. 2022, smo na predavanju v okviru Društva AIA – Mladinski center Mengeš govorili o tem, kako komuniciramo med sabo in koliko se v resnici slišimo. Spoznali smo tehnike, kako poslušati čuječe, neobsojajoče in globlje slišati drug drugega. Pogledali smo tudi, kaj je konflikt in zakaj je pomembno, da konflikte rešujemo (ne pa se jim izognemo, podredimo ali jih prevladamo), ter pristope k reševanju konfliktov s tehnikami čuječnosti.
Čuječa komunikacija je komunikacija, ko ob zavedanju samega sebe in dogajanja v sebi pozorno in čuječe poslušamo, slišimo in razumemo sogovornika ter njegov pogled na situacijo, brez sojenja ali vrednotenja njegovih stališč. S takšno komunikacijo ohranjamo odnose ter jih z empatijo in sočutjem še poglabljamo. Postajamo bolj fleksibilni, uravnoteženi in odporni na izzive medsebojnih odnosov ter hitreje spet najdemo notranji mir in ravnotežje. Z udeleženci smo skupaj naredili tehniko čuječnosti, s katero smo raziskovali, kako komuniciramo s sabo. Opazovali smo, kaj nam sporoča naše telo, kako se počuti in kaj potrebuje. Opazovali smo svoje misli, ki nam govorijo vse mogoče in se prevečkrat z njimi zapletemo v pogovor, se obsojamo, kritiziramo, smo nestrpni do sebe ali jezni. Opazili smo, kako naše misli vplivajo na naša čustva in mentalna stanja. Znamo s sabo komunicirati tudi ljubeče, z mehkobo in podpirajoče?
Z drugimi običajno komuniciramo na štiri osnovne načine (agresivno, pasivno-agresivno, pasivno-nemočno in asertivno). Osredotočili smo se na glavne elemente čuječe komunikacije, kjer: imamo fokus na govorcu; ne sodimo ali vrednotimo; vzdržujemo očesni kontakt; povezani smo s sabo in se zavedamo svojega diha, misli, občutkov (ne izgubimo se v njih in nas ne vodijo). S pomočjo teh elementov komunikacije medsebojni odnos ohranjamo živ, smo spoštljivi in dobrohotni drug do drugega ter poslušamo s sočutjem in radovednostjo, brez vrednotenja. Zavedamo se moči trenutka tišine in v njem namesto avtomatskega reagiranja (npr. z jezo, žalostjo, umikom iz komunikacije) zavestno najdemo in izberemo ustrezen odgovor za sogovornika glede na dano situacijo. Pri tem pazimo, da kritike nikoli ne usmerjamo na človeka kot bitje, ampak le na njegova ravnanja.
Besedilo: Lucija L. Skok, pravnica in mediatorka v sodelovanju z AIA Mladinskim centrom