Sindrom kronične utrujenosti ali po angleško chronic fatigue syndrome (CFS) je kompleksna bolezen, ki prizadene tako kognitivne kot telesne funkcije, opredeljuje ga utrujenost zaradi onesposobitve, ki je ne ublaži počitek, in vsaj štirje od naslednjih simptomov vsaj šest mesecev. Tako pravi uradna medicina, z naturopatskega stališča pa je ta problem potrebno gledati z vidika posameznih simptomov, skozi katere se izraža in najti vzrok zanje. Vedno, ko neko stanje »zavijemo« v sindrom, izgubimo celostni pregled nad dogajanjem v telesu.
Sindrom kronične utrujenosti je kompleksna bolezen, ki prizadene tako kognitivne kot telesne funkcije, opredeljuje ga utrujenost zaradi onesposobitve, ki je ne ublaži počitek, in vsaj štirje od naslednjih simptomov vsaj šest mesecev:
- poslabšan kratkoročni spomin na koncentracijo, kar pomembno vpliva na normalne aktivnosti,
- vneto grlo,
- občutljive bezgavke na vratu ali pod pazduhami,
- bolečine v mišicah,
- bolečine v več sklepih brez otekline ali pordelosti sklepov,
- glavoboli, ki se po vrsti in resnosti razlikujejo od morebitnih obstoječih,
- neosvežilni spanec,
- splošno slabo počutje po fizičnem naporu, ki traja več kot 24 ur.
Če niso prisotni 6 mesecev vsaj štirje od teh znakov, je utrujenost sekundarna in se bo verjetno izboljšala, ko bo zdravljenje primarnega stanja uspešno.
Posamezniki s sindromom kronične utrujenosti (mialgični encefalomielitis) običajno poročajo, da doživljajo utrujenost po obremenitvi in se počutijo pretirano utrujeni po razmeroma normalnih opravilih, ki so jih prej opravljali brez težav. Prav tako poročajo, da so utrujeni po daljšem počitku ali spanju. Začetek svojega stanja pogosto vežejo na predhodno prebolelo gripo ali neko drugo okužbo, ki je povzročila dolgotrajno utrujenost in sledila začetni bolezni.
Naturopatija preko naturopatskega prostopa obravnava človeka celostno. Ko človek zboli, je treba krepiti in obravnavati celotno njegovo telo, ne samo oboleli predel, saj smo celota in vsak del je povezan, torej ga ne smemo obravnavati ločeno. Naturopataski pristop temelji na 6 načelih in je alternativni medicinski sistem, ki temelji na človekovi lastni moči zdravljenja. Danes je močno prisoten v Kanadi in ZDA, v Evropi pa ga poznamo od druge polovice 19. stoletja. Najbolj je uveljavljen v Švici, kjer obisk pri naturopatu pokriva socialno zavarovanje. Obstaja več naturopatskih načinov krepitve telesa – s hrano, telesno vadbo, zelišči, vitamini, minerali, oligoelementi, floriterapijo, pro-bio terapijo, kneipanjem, kopelmi, obkladki, oblivi, moxa terapijo, stimulacijo akupukturnih točk.
Sindrom kronične utrujenosti lahko zelo hitro zamenjamo za druge diagnoze, zato je diferencialna diagnostika zelo pomembna. Ključna diagnostična naloga je, da jo ločimo od drugih motenj, ki imajo tudi komponento utrujenosti. Kronično utrujenost lahko ločimo od drugih vzrokov utrujenosti na podlagi prisotnosti kognitivne disfunkcije, ki je odsotna pri skoraj vseh drugih motnjah, ki povzročajo utrujenost. Še posebej pomembno je izključiti sistemske motnje pri bolnikih z utrujenostjo. Druge bolezni je mogoče izključiti na podlagi anamneze, fizičnega pregleda ali laboratorijskih izvidov. V nekaterih primerih je treba te druge možne vzroke utrujenosti večkrat ponovno raziskati.
Možne diferencialne diagnoze: nadledvična insuficienca, anemija, celiakija, depresija, okužba s HIV in AIDS, hipotiroidizem, lymska bolezen, multipla skleroza, obstruktivna apneja v spanju (OSA), ortostatska hipotenzija, revmatična polimialgija, sindrom posturalne tahikardije, fibromialgija, sindrom nemirnih nog
V naturopatiji želimo vzpostaviti edinstveni načrt krepitve zdravja. Čeprav bo v veliki meri različen od klienta do klienta, je mogoče razpravljati o nekaterih skupnih pristopih. Da bi obnovili in pomladili vitalno moč v telesu, je potrebno razmišljati večfaktorsko in sicer tak pristop vključuje: krepitev imunskega sistema, razstrupljanje telesa, obravnavo morebitnih alergij, krepitev psihološkega vidika posameznika, vzpostavitev zdravih vzorcev spanja, obnovitev delovanja nadledvične žleze, vzpostavitev delovanja črevesne mikroflore, vključno s sanacijo odvečnih gliv in parazitov, preverjanje pomanjkanja določenih hranil in vzpostavitev ustrezne absorpcije.
Besedilo: Mateja Kržin
Foto: Brane Tomšič