Kako do zdravih odnosov?

Vzrok za veliko težav v odnosih, ki se dogajajo, je čustvena občutljivost, ki na nezavedni ravni izhaja iz slabe samopodobe. Slaba samopodoba pa je posledica prilagajanja sebe okolici, ko smo bili še otroci. Ko se prilagodimo, izgubimo svoj pravi JAZ. Svoj obraz smo prikrili z maskami tam, kjer sebe nismo sprejeli, da smo dovolj dobri taki, kot smo. Čustveno vedno odreagiramo takrat, ko nekdo pritisne na to masko, na ta gumb, na ta naš kompleks. Prizadeti smo vedno takrat, ko nas nekdo zadene v rano iz zgodnje mladosti. Rešitev je torej ozaveščanje teh ran/kompleksov!

Srčne, čustvene težave imamo vsi in gredo iz roda v rod. Problem pa je v tem, da:

  • velika večina noče priznati, da sploh ima kakršnekoli težave;
  • če že priznajo, o tem nočejo govoriti.

Čustvene izkušnje iz preteklosti negativno vplivajo na naše sedanje življenje. So neprijetna stanja, ki smo jih kot otroci potisnili na obrobje zavesti, da bi lahko preživeli takratne izkušnje in nadaljevali življenje. Potlačili smo vse tisto, s čimer se nismo znali ali mogli spopasti. Tako je bolelo, ker je bila izrečena neresnica. Prav zaradi tega večina ljudi tako težko prenese kritiko.

Vsi smo nekje na črti, ki povezuje istovetenje z našo nepravo naravo. Spoznanje, kje na tej poti smo, ni vrednostna sodba o tem, kako dobri ali bistri smo. Preprosto pove, kje smo.

V letih, ko odraščamo, skrijemo svojega naravnega otroka, svojo z rojstvom dano poklicanost pod zbirko nasvetov, ki jo dobimo od starejših. Naučimo se, kako moramo ravnati, da bomo ljubljeni. Kadar našo vrednost narekujejo predpisana vedenja in čustva, postanemo žrtve pogojene ljubezni. Ker je ljubezen močan spodbujevalec vedenja, se hitro naučimo doživljati in izražati predvsem tiste misli, čustva in vedenja, ki so poplačana z ljubeznijo. Dokler smo ljubljeni, se počutimo varne in povezane. Ko od staršev nismo dobili brezpogojne ljubezni, ker nas niso sprejemali takšne, kot smo, se je pretrgala vez in smo postali osamljeni, nemočni in prestrašeni.

Ko se prilagajamo drugim, izgubimo sebe!  

Čustveni odziv je sram oziroma krivda. Bolečina sramu, ki se pojavi, je tako velika in tako močno ogroža naše preživetje, da se je naučimo izogibati za vsako ceno. Naučimo se ugajati, miriti in lagati o svojih čustvih, samo da bi ohranili iluzijo povezanosti z drugimi ljudmi. Nadenemo si maske in take maske kar naprej privabljajo druge ljudi, ki so prav tako nepristni kot mi sami, in naše življenje postane viteški turnir, znajdemo se v vrtincu čustvenih bolečin. Naše vedenje ni zavestno in pristno, zato ne delimo z drugimi modrosti, radosti, miru in ustvarjalnosti pristnih medosebnih odnosov. Prav zaradi tega imamo toliko težav s komunikacijo in z odnosi, bodisi osebnimi, družinskimi ali poslovnimi, kar vse negativno vpliva na telo.

Kako transformirati boleča čustva v ljubeča?

Namesto da se spremenite v katalizator nakopičene jeze, žalosti strahu in v sebi tiščite različna čustva, izkoristite konflikt kot priložnost za samo zdravljenje.

Namesto da se zatečete v obsojanje in kritiziranje, konflikt uporabite za čustveno povezovanje, s čimer se vedno bolj čustveno opolnomočite, s tem pa pridobite tudi več energije in moči. Vsako čustvo ima nasprotni ustvarjalni potencial, ki vam daje vedno več notranje moči in vedno več življenjske energije. Ne nazadnje pa tudi veliko zadovoljstva in zdravja.

  • Bolezen je samo opozorilo, da se premalo spoštujemo in ljubimo.
  • Bolezen je priložnost, da spoznamo svoja boleča čustva, ki smo jih potlačevali, in so se zdaj manifestirala v telesne bolezni.

Moja ambicija je ozaveščati ljudi, da gredo na pot samocoachinga, samoanalize preko procesa prisotnosti oz. čustveno inspiracijskega treninga.

To vam daje možnost, da se ponovno začutite, sprejmete in imate radi take kot ste po naravi.

Zakon sočutja se začne s tem, da namenimo več ljubeče prijaznosti sebi, ker bomo tako lahko več ljubeče prijaznosti namenili drugim. Ko boš sebe in druge zagledal na nov način, boš osvobojen obsodb in pričakovanj, ki stojijo med teboj in svetom. Zakon sočutja ne presoja ali pogojuje. Vsi vemo, da na svetu živijo moteni ljudje, ki druge motijo. Sočutje ne pomeni, da takim ljudem pustimo, da nas teptajo ali nadaljujejo s svojim uničevalnim vedenjem. Toda sočutje do zla lahko čutimo, ne da bi zlu sami podlegli. Sovraštvo in sočutje sta dve različni čustvi. S katerim bi radi zapolnili svoj svet?

Besedilo: Florence Maria Bratuž

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja