V delovnem okolju in zasebnem življenju smo v zadnjih letih priča porastu narcizma. Glavne značilnosti narcističnih ljudi so pretiran občutek lastne pomembnosti, aroganca, upravičenost do svojih zahtev, koristoljubnost, manipulativno vedenje, laži, oslabljena empatija, agresivno ali pasivno-agresivno vedenje itd. Odnosi s takšnimi osebami so izjemno težavni, ker svoj pogled na svet jemljejo kot edini pravilen in niso zmožni samorefleksije. Ko ne dobivajo več zunanjih potrditev se čutijo ponižani in je ogroženo njihovo samospoštovanje. Takrat se v njih vzbudi narcistični bes in maščevalnost; za ohranitev svoje zunanje podobe so namreč pripravljeni narediti vse.
V sredo, 1. 2. 2023, smo v Društvu AIA – Mladinski center Mengeš govorili o narcizmu. V vsakem od nas je nekaj ”narcisa”, ki se kaže v ljubezni do sebe, sprejemanje svojih resničnih pozitivnih potez, zavedanje svojih prednosti in pomanjkljivosti, potreb ter zmožnost introspekcije.
Narcistična osebnostna motnja po drugi strani pa je odsotnost ljubezni do sebe, je izguba sebe, nesigurnost. Glavna značilnost oseb z narcistično osebnostno motnjo je razcep v samopodobi na “zunanjo javno samopodoba” in “razvrednoteno notranjo samopodobo”. Zunanja javna samopodoba se kaže kot grandiozna – popolna postava, lepa oblačila, popolna družina, uspešna kariera, všečnost nasprotnemu spolu, druženje s pomembnimi ljudmi oz. ljudmi z določenim statusom ipd. Razvrednotena notranja samopodoba pa je v resnici krhka, ranljiva, odcepljena in namesto sebe in svojega notranjega sveta občuti le praznino. To praznino zapolnjuje z identifikacijo z zunanjo javno samopodobo in potrebo po neprestanih zunanjih potrditvah.
Osnovni znaki, ki lahko kažejo na narcisa:
- Enostranska komunikacija: oseba govori večinoma o sebi, drugega ne zmore videti in slišati, običajno govor drugega spet obrne spet nazaj nase;
- Nespoštovanje mej: oseba ne spoštuje mej in ne sliši besede ”ne” ter pritiska še naprej v smer, ki jo želi;
- Kontrola: oseba ima močno potrebo po nadzoru in kontroli kje si, s kom si, vedno ima prav, je navidezno najboljša v vsem, ljubosumna ipd.;
- Nefleksibilnost: oseba želi vse ali nič; ni fleksibilna, ne zna se argumentirano pogovarjati, iskati skupne interese in rešitve, vse mora biti po njenem, prilagodi se le, kadar ima od tega korist, je trda in energetsko težka oseba, ne spoštuje dogovorov, predpisi zanjo ne veljajo, vesti kot da nima in brez težave laže, krade in si prisvaja kar ji ne pripada;
- Nezmožnost validacije: enostaven primer, da bo lažje razumljivo: na zmenku oseba reče, da ne mara morske hrane. Običajen zdrav odgovor sogovornika bi bil razumevajoč, zanimalo bi ga kakšno hrano ima oseba rada. Narcis pa odgovora ne bi želel slišati in bi silil še naprej v smislu, gotovo imaš rad to hrano, morda še nisi jedel dobre, te bom peljal tja kjer imajo res dobro ipd.;
- Detektivsko izpraševanje: ob pogovoru s takšno osebo se čutite, kot bi bili na izpraševanju, da se od vas izve čim več podatkov, ki jih narcistična oseba nato s pridom izkoristi oz. ugotavlja ali jim ustrezate za njihove koristi;
- Vse ve najbolje: oseba vedno vse ve najbolje;
- Energija: ob pristnosti narcisa čutimo, da nam energija odteka, postajamo utrujeni, tok pogovora ni tekoč, izpopolnjujoč ampak naporen, četudi le subtilno; medtem ko v zdravih odnosih čutimo izpopolnjenost, energijo, lahkotnost, tudi ko pogovor ni lahek je občutek drugačen;
- Dvom v lastno realnost: ne zaupamo več lastni realnosti, kako vidimo, čutimo, mislimo in kdo smo;
- Empatija: empatični in sočutni ljudje so običajno žrtve narcisov;
- Težja življenjska situacija: ko smo v težji življenjski situaciji (npr. po razhodi s partnerjem, po izgubi službe, v fazah pregorelosti ipd.) smo zaradi svoje ranljivosti še bolj dovzetni za narcise.
Predavateljica je predstavila tudi različne vrste narcisov, kot so odkrit narcis, prikrit narcis, skupnostni narcis, benigni narcis, maligni narcis, generacijski oz. kulturni narcis ter zanemarjajoči narcis. Podala je tudi praktične nasvete, kako se pred narcisi zaščititi. Ključno je, da iz narcističnega odnosa, ko ga zaznamo, čim prej izstopimo. Narcisi se namreč ne spreminjajo, tudi terapija z njimi ni uspešna.
Če iz narcističnih odnosov iz kateregakoli razloga še ne moremo izstopiti (npr. ne moremo se še ločiti, ker nimamo finančnih možnosti iti na svoje in poskrbeti za otroke; ne moremo pustiti službe v toksičnem okolju in šefa narcisa zaradi finančnih razlogov), se moramo nujno zaščititi. Ključno je, da osebi ne izdamo da vemo, da je narcis in skušamo vse kontakte z njim čim bolj omejiti. Pogovarjamo se le osnovnih zadevah, o vremenu, hrani, kdaj kam peljati otroke idr. Nobenega čustvenega izraza ne kažimo, ne tratimo več svoje energije z razlagami, da bi nas končno razumeli, ker na s ne morejo niti ne želijo. Opustiti moramo pričakovanja, da bo kdaj drugače. Osredotočimo se na ljudi, ki nas podpirajo in razumejo ter ne dvomijo v našo realnost. V delovnih okoljih je dodatno ključno, da osebni stik z narcisi omejimo, komuniciramo po elektronski pošti, hranimo vse službene zadeve evidentirane, postavimo osebne meje in se držimo le dela, ki spada v opis naših del in nalog.
Predavateljica je odgovarjala tudi na vprašanja udeležencev. Predstavila je reševanje družinskih in drugih sodnih sporov z mediacijo in specifike, kadar so v njih udeleženi narcisi.
Narcistični odnosi puščajo v človeku, ki je v takšnem odnosu, precej fizične in psihične škode (strah, občutek krivde da ni naredil dovolj, da ni dovolj dober, moda celo da je sam narcis, ker ne zdrži več oz. ni več toleranten in prijazen do narcisa, posledice traume zaradi psihičenga in fizičnega nasilja, kraja identitete, poslovnih idej idr.) zato je smiselno, da se v takem primeru za pomoč obrnemo na izkušenega terapevta s tega področja.
Besedilo in foto: mag. Lucija L. Skok, v sodelovanju z AIA Mladinskim Centrom Mengeš